Inštitut Antona Trstenjaka

www: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/institut/

Predstavitev

Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je zasebni zavod, ki je bil ustanovljen leta 1992. Njegovi nematerialni soustanoviteljici sta Vlada RS in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU).

Poslanstvo Inštituta je znanstveni in strokovni razvoj socialnih, psiholoških in drugih antropoloških ved; njihovih teoretičnih osnov in metodičnih postopkov ter njihova uporaba na področju medčloveškega sožitja, kakovostnega staranja, preprečevanja in reševanja osebnih in socialnih težav, vzgoje, človeškega oblikovanja in poglabljanja, krepitve zdravja ter osebne in socialne klenosti posameznikov, družin in drugih skupin ter skupnosti.

Delovanje Inštituta je znanstveno in strokovno interdisciplinarno; vključuje socialno delo, antropologijo, psihologijo, sociologijo, zdravstvene vede, pedagogiko in andragogiko, ekonomijo, pravo, informacijske in druge vede, ki so pomembne za delovna področja Inštituta. Javno delovanje Inštituta je intersektorsko; povezano je z resorji znanosti, družine, socialnega varstva in dela, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture in drugih relevantnih resorjev za posamezno delovno področje in naloge.

Inštitut sodeluje z več fakultetami ljubljanske in mariborske univerze in nekaterimi novo ustanovljenimi fakultetami, inštituti, upokojenskimi organizacijami, medgeneracijskimi društvi, s Karitas in Rdečim križem ter z več deset slovenskimi občinami in domovi za stare ljudi.

Reference (nekateri programi in projekti, ki smo jih že zaključili ali jih še izvajamo):

• Starosti prijazna mesta in občine: koordiniranje nacionalne mreže Starosti prijaznih mest in občin, v katero je vključenih 13. vključenih slovenskih mest; redno komuniciranje s Svetovno mrežo starosti prijaznih mest pri Svetovni zdravstveni organizaciji;
• Usposabljanje prostovoljcev: 4000 usposobljenih prostovoljcev, 8000 udeležencev skupin za kakovostno staranje in družabništev; mesečna intervizijska srečanja za prostovoljce; letni osvežitveni tečaji za dolgoletne prostovoljce;
• Širiteljski program Obvladajmo krvi tlak;
• Širiteljski program: Preprečevanje padcev v starosti;
• Širiteljski program: Starajmo se trezno;

• Staranje brez nasilja: program za večanje varnosti starejših;

• Medgeneracijsko družabništvo ob učenju računalništva: dijak pomaga starejšemu človeku pri učenju osnov računalnika;
• Nitics: mednarodni projekt razvoj spremljanja zdravstvenih meritev na daljavo;
• Tečaji priprave na kakovostno starost po upokojitvi (npr. v letu 2015/2016 Zavarovalnica Triglav itd.);
• Raziskava Zmožnosti in potenciali starejših delavcev;
• Izid prevoda Ciceronove knjige Cato maior de Senectute: Pogovori o starosti;
• Revija Kakovostna starost: edina strokovna revija za področje gerontologije in medgeneracijskega sožitja; izhaja že 18 let;
• Lepo je živet’: 5-nivojski model preprečevanja zasvojenosti in omamnih motenj naravnih potreb v osnovnih šolah;
• Tečaji za družinske oskrbovalce: svojce, ki doma oskrbujejo starejšega onemoglega človeka (lokacije nekaterih usposabljanj v letu 2015: Grosuplje, Višnja Gora, Ivančna Gorica, Kočevje, Ljubljana, Loška dolina; Hrvaška – Prelog, Ludbreg).

Inštitut služi izključno neposredno namenom splošne koristi. Njegovo delovanje je neprofitno. Inštitut pridobiva sredstva za delo s kandidiranjem na razpisih, z donacijami in s prodajo blaga ter storitev na trgu.

Vloga v projektu

Inštitut Antona Trstenjaka v okviru projekta STAR sodeluje v 4 delovnih sklopih: Upravljanje, Komunikacija, Čezmejni program za deinstitucionalizacijo dolgotrajne oskrbe za starejše osebe ter Izobraževanje in usposabljanje za deinstitucionalizirano dolgotrajno oskrbo.
Vloga Inštituta bo najbolj vidna v naslednjih dveh delovnih sklopih:

1. Čezmejni program za deinstitucionalizacijo dolgotrajne oskrbe za starejše osebe

Cilj delovnega sklopa je izdelati Čezmejni Program razvoja deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe, ki bo zasnoval skupne enotne načrte o oblikah in metodologijah izven-institucionalne oskrbe na programskem območju, ter posledično predstavil konkretne rešitve za izboljšanje razpoložljivosti in pestrosti ter zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov v javnem interesu.

V sklopu DS je že bila izdelana primerjalna študija analize stanja in možnosti socialno varstvenih storitev za starejše osebe, ki je sestavljena iz:
– analize podatkov v dveh občinah (Hrpelje-Kozina in Reka),
– pregleda sodobnih oblik institucionalne in izven-institucionalne dolgotrajne oskrbe v primerljivih državah EU,
– analize potreb in razvojnih možnosti sistemov institucionalne in izven-institucionalne dolgotrajne oskrbe v regijah partnerjev.

V decembru 2016 je bil vzpostavljen Čezmejni strokovni odbor, katerega  naloga je preučiti prej omenjeno študijo in podati predloge in smiselne rešitve za oblikovanje čezmejnega programa razvoja deinstitucionalizacije dolgotrajne oskrbe. Le-ta bo izdelan v prvi polovici leta 2017. Njegov cilj je predstaviti konkretne rešitve za izboljšanje razpoložljivosti in pestrosti ter zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev in programov dolgotrajne oskrbe. Program bo zajel pregled zakonodaje in uskladitev z le-to, načrt ozaveščanja, načrt deinstitucionalizacije, načrt usposabljanja in izobraževanja za podporo deinstitucionalizaciji in ureditev prostorov za podporo deinstitucionalizaciji.

Inštitut Antona Trstenjaka bo omenjeni delovni sklop koordiniral. Odgovoren bo za izdelavo študije in programa ter za vzpostavitev Čezmejnega strokovnega odbora.

2. Izobraževanje in usposabljanje za deinstitucionalizirano dolgotrajno oskrbo

V omenjenem delovnem sklopu bo Inštitut v Občini Hrpelje-Kozina in na Reki izvedel usposabljanje družinskih oskrbovalcev in usposabljanje prostovoljcev. Usposabljanje družinskih oskrbovalcev bo izvedeno z namenom krepitve neformalne dolgotrajne oskrbe. Znano je namreč, da so družinski oskrbovalci hrbtenica dolgotrajne oskrbe, brez njih bi se nacionalni sistemi dolgotrajne oskrbe v sleherni državi EU sesuli. Pokrivajo namreč 75 % socialne oskrbe v Evropi. Ob tem, ko jih politika pogosto vidi kot brezplačno pomoč, pa so pogosto spregledani kot skupina ljudi s specifičnimi potrebami. Ena izmed zelo perečih potreb je potreba po usposabljanju za nudenje kakovostne oskrbe svojemu ostarelemu in obnemoglemu družinskemu članu ob hkratni skrbi za lastno zdravje. Podpora družinskim oskrbovalcem, katere del so tudi takšni tečaji, je eden izmed ključnih stebrov, na katerih se proces deinstutucionalizacije lahko začne graditi.

Naslednja aktivnost, ki jo bo izvedel Inštitut, je usposabljanje prostovoljcev. Cilj aktivnosti je povečanje dostopnosti socialnih storitev izoliranim starostnikom, ki se soočajo z osamljenostjo in socialno izključenostjo, še predvsem tistim iz obrobnih območij. V 10 mesečnem tečaju se bo usposobilo okoli 20 prostovoljcev na slovenski in 20 na hrvaški strani. Že med samim tečajem bodo ti prostovoljci ustanovili skupine za kakovostno staranje, v katere bodo povabili starejše ljudi, predvsem tiste, ki nimajo rednih stikov z drugimi ljudmi.

Inštitut Antona Trstenjaka bo usposobil tudi 2 organizatorja mreže (enega za Občino Hrpelje-Kozina in enega za Reko). Organizatorja mreže bosta skrbela za razvoj krajevne mreže programov za kakovostno starost v kraju. Znotraj te mreže se nahajajo številni programi, ki podpirajo deinstitucionalizacijo. Poleg tega pa bosta organizatorja mreže usposobljena, da vzdržujeta, dopolnjujeta in razvijata to mrežo tudi po koncu projekta, kar je dodana vrednost zagotavljanju trajnosti projekta.